Romans 9

Isilae vegená Ómasímo kelémo etó imoláa

1Neza Kilistoni vegenala nounazo, gakó imane soza laminake lamaná litoze, gililo. Ómasímini Sikalahú nenémo nigika ale vávani okago nigikagú gakó nenémo hize lé onetago láa loko lo nolukumuve: 2Neza Zuta vegenakumú miluma napa geleaká nouve. Zuta vegená mukí keza Izesuni ánigi ahulakumú nigikagú ahuu ahuu loaká noive. 3Gapo koló ilina nene, Zuta vegená nigive nagave kelémo vatí itive loko Ómasímo usí vizenimitoki nezáne Kilistoni geisa mikutí liminogo vávani uline. 4Kezagi itó nezagi Isilae ve noune. Ómasímo vegenala gihila lelémo etó imó. Lá ike, mikasi gomopalaló aí lapanala lelepizimó, itó lo múnaheaká gakó itó Mosé lo hukoko li gakó lo limike, aí avogisaló minoko agepoka liliki minatave loko gapováa lelepizike gakó lamaná lo mololetamó. 5Lá okago, leza avotege Avalahage Isakage monó ali mina ve keí kagapilamó zuha noune. Kilistó nene lelí vegená lugupe aleake utó imó nene Zakoponi mulusigutí utó imó neve. Nenemú Kilistokumú gili alévolé itanazo. Kilistó eza netá matá mukilímini Guivahani noimó nene Ómasi noive. Nenemú agepoka loko mino lúaló moloko minatunize. Lamaná.

6Lá onoimóza, Ómasímo netá matá ale utó oketatove loko limó nene haha amive. Zakoponi agapilamó zuha utó amó keza Ómasímo kelémo etó i vegená gihila lilí i asú amamó. 7Itó Avalahani agapilamola noune liki linamoláate Ómasímini vegená gihila lilí i asú amamó. Nenemú Ómasímo Avalahani láa loko lo amimó: Gipaka makó negopa, Isakani agapilamola kéisigó geí mututoni inigave. 8Gakó nenémini mogonáa lá oko neve: Hanuva kugupegutí utó amó keza Ómasímini vegenala zuha lilí i asú amamó. Ómasímo netá ali lá itave loko lo moloketa gakó gili zagiaká nia vegená nene není vegenáne zuha gihila niave loko geleaká noive. 9Ámina netakumú Ómasímo Avalahani agómulaló láa loko lo molotamó:

Kilisimasi makó oko vokiko nene, veletó nene imane ikató goha okugo Salá eza izegipala getanogo ive.
Loko lo amimó nenazo, Avalahani lo molota gakolímini gihila nene gipala makó Isimaeletó gihila zemitive loko gilimó neve.

10Itó nenegó nomive. Alika Lepekatoka ámina mogona utó imóma neve. Áisi nene avoteho Isakatoka lopé izegipa lositá geto molamó. 11Ámina izegipa nenetosa utó ikasike netá lamaná ahe golesahe velesá alinamasigo, Ómasi eza getati lopé izegipamú Lepekani láa loko lo amimó: Uvolaho nene agunalámini gelekelé otatize. Láa loko limó nene, Ómasímo vegená kelémo etó itove loko agikatunú gilimó nenémo kezáini iki miliki a netakú nene leheta oaká noimó negopa, ezáa sele lo kimi netatoka leheta oaká noi mogona lelepizimóma neve. 13Itó Lepekani láa loko lo ami gakolímo gihila zikumú nene Ómasímo li gakó nene monó gotolagú láa liki gizinamóma neve:

Neza Zakopokumú numu helekave. Uvolaho Esaukumú goselé nepelekave.
14Nenemú nanave litune. Ómasímo lá oko oko moloko oaká noimó nenémo ma zová zeneihe. Íi, lá oko nomive. 15Ómasímo Moseni láa loko lo amimóma neve:

Neza nene ve makó agutó vizitove loko nene hanuva agutó vizitomó neve. Ve makó nigika hize amitove loko nene nigika hize amitomóma neve.
16Nenemú Ómasímo sele nolitímo vegenalita amuza moloko oko moloko oakakú voko alemive. Ómasímo agika hize lemeaká noikukó voko aleaká noive. 17Palaoni nene Ómasímo lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve:

Nénisi nene není zámuzatunú gelémo golesa okugo, není nugulizá numutó namató puu loko vitive loko gelémo etó onoumóma neve.
18Nenemú Ómasímini mogonamú láa loko gilitunize: Áisi nene ve makó nigika hize amitove loko nene agika hize amitimóma neve. Itó Ómasímo ve makó agika hize lí itove loko nene hanuva hize lí itimóma neve.
4 Gá 9:4
,
7 Apí 21:12
,
9 Apí 18:10
,
12 Apí 25:23
,
13 Mala 1:2-3
,
15 Gá 33:19
,
17 Gá 9:16


Ómasímo izapaló moloaká itó agika hize lemeaká mogonáa

19Lá noiko, lugaloka láa loko lo nimitanimó nehe: Nenemú Ómasímo lihimatemú giligo nanamú golesa oaká noive. Ómasi eza netá matá makó alitave loko nololetiko, vegenalite gapo hizi lí itamoláa nomive. 20Loko litanimóza, vémage, nanakalotí Ómasímini gakó pelevesava zitane. Mikasi somogitana noane. Mikasi somo nenémo loló onoi vema ale viligoko geza volane nenéminoko loló onetataninazo loko lo amitihe. Lá oko nomive. 21Mikasi somo loló oaká vémini mogona lá oko neve: Ezáa agata gilike mikasitunú somo loló oaká noimó nene etoaká noive. Hamó mikasitunú nene lugáa nene vegenalitini mututoni loló oaká noimó nene lamanalímini loló oaká noive. Itó lugáa nene galatini mututoni itive loko golesámini loló oaká noive. 22Lá onoimó nenazo, Ómasi eza somo nenéminiki nia vegená lugáa nene izapaló moloakalímini mututoni itó vo tolova oakalímini mututoni nia vegená keí nogosani kimitove loko geleake, alika kipilitikumú asenini zeketoloko vimó. Eza lihimáikumú izapaló moloaká noimó itó zámuzagi noimó nenémini mogona kelepizinogo lá oaká imó neve. 23Itó somogitana oko minatuni vegená lugaloka nene aí lapanala ale lá ituni vegená ale vatí oletonoive. Lá oletake, agika hize limi vegená nene aí lapaná ohunagi noimó nenémini mogona lelepizeaká noive. 24Nene Zuta vegená lelikó nomive. Hetoka vegenakutí sele lo kemeaká noi vegenaki lá okimiaká noive. 25Hetoka vegenaki sele lo kemeakakumú Ómasímo li gakó nene monó gotolaú Ómasímini agepagutí gakó lo utó oaká ve Hoseani gakola láa loko neve:

Vegená kelémo molamimoláa nene není vegená niave loko litoze. Vegená lugáa nigika kememumoláa nene nigika lekemenouve loko litoze.
26Ómasímini vegenala zuha niamave liki litatoka nene Ómasi alévolé vémini izegipala zuha niave liki linigave.
27Itó Isaiá eza Isilae vegenakumú gamoga geko láa loko limó:

Isilae vegená keza nene age nagamí agataloka getani nemó nenémini iki hizi hutilí itamóza, Ómasímo luguhakó kugutó vizinogo ive.
28Guivahani eza mikasigú vegená goní ita hozaváa alitove loko litá oko ale hukoko ale asú inogo ive.
29Itó Zuta vegená mukitó asenini zeketamikumú nene Isaiá amunaloka emane anoza gakó láa loko limó nene alévolé okave:

Guivahanímo okulumakú netá matá mukitó gizapa ve eza lagapilamó zuha lugáa asenini zeketamilina, leza Soto apakú Gomola apakú mina vegenakitana oko hele asú utiline.
20 Isa 29:16, 45:9
,
25 Hos 2:23
,
26 Hos 1:10
,
27-28 Isa 10:22-23
,
29 Isa 1:9

Isilae vegenaki Izesuni gakó lamanaki

30Nenemú láa loko gilitune: Hetoka vegená keza lihimate asú olimikiko minatune liki amuza milamamoláa nene Izesunimú gili alévolé ikakeve loko lihimáini asú okimikago minikave loko loketamó. 31Isilae vegená keza Ómasímini avogisaló lihimate nomitimó minatune liki li huka gakó ámegetoaká gapomú vitagá iliki vamóza, ali utó amamó. 32Nene nanamú. Keza nene Izesú veleleta gapomú gili alévolé amatímo nene lá amó. Hanuva oko moloko nouhatímo Ómasímo giliko lamaná itive liki lakumú lá amó. Lá iliki nivake nene, gapoló gehani makolímo lotohá kipilimó. 33Ámina gehanimú nene Isaiá li gakó nenémo voko alévolé imó. Eza láa loko luhuva gizamóma neve:

Ánigalo, Zaion apatoka gehani makó nomulumó nenémo lotohá kipilinogo ive. Itó monu gehani nomulumó neneloka kepeleko molanogo ive. Lá onoimóza, áminamú gili alévolé itamó nenete gizapa iki mina netakumú nene hanuvamú gizapa iki minaminigave.
33 Isa 28:16

Copyright information for GAH